Lovska družina (LD) Šentilj v Slovenskih goricah je ob tednu otroka med 5. in 12. oktobrom 2026, pripravila pester program dejavnosti za učence tamkajšnje šole. To je del bogate tradicije in programsko bogatega sodelovanja lovcev z osnovno šolo.
Vse prireditve in srečanja so povezana z odkrivanjem naravnih lepot in naravnega bogastva tega dela Slovenskih goric. Kot nam je povedal starešina LD Šentilj v Slovenskih goricah Marjan Vernik, so letošnji program še dodatno obogatili in mladim ponudili veliko raznolikih dogodkov. In to v domačem, naravnem okolju. »Dogajanje je bilo poučno, zanimivo in za mlade izredno doživeto. Vsega je bilo ravno dovolj in skupaj z učitelji mentorji smo delo dobro opravili,« je letošnje druženje z mladežjo ocenil starešina Vernik.
Šentiljski lovci se vse tesneje povezujejo s šolo pri okoljski vzgoji
Pestro dogajanje so zaokrožili s celodnevnim športnim dnevom in množičnim pohodom do lovskega doma v Dobrenju. Nekateri so bili tako navdušeni, da so o tem napisali doživljajske spise.
Kaja Namestnik, učenka 5.a razreda je med drugim zapisala, da so odšli proti lovskemu domu peš in s »prijatelji hodili po strmih hribih, čez gozdove in travnike. Ko smo prišli na lovski dom, smo se razdelili v skupine. Vsaka skupina je šla na svojo postajo. Naša skupina je najprej odšla gledat puške. Lovci so jih imeli veliko. Dovolili so nam pogledati skoznje. Nato smo odšli na drugo postajo. Tam so nam razložili kaj so glinasti golobi. Povedali so nam, kaj z njimi lovci počnejo. Naprava je glinaste golobe metala, lovci pa so jih probali ustreliti s puško. To je bilo zelo zanimivo, ker nam je gospod razložil postopek. Odšli smo na tretjo postajo, ki je bila na travniku. Tam so bile tri oblike krmilnikov, ki jih lovci postavijo za krmljenje živali. Tam je bila tudi ena veja, na njej je bil košček soli. Ko bo deževalo, bo sol stekla po veji navzdol. Srne bodo to polizale, zato, ker sol srnam pomaga pri driski. Tam smo si lahko vzeli tudi glinaste golobe. Potem smo imeli malico. Najedli smo se, ker smo že bili lačni. Odšli smo na predzadnjo postajo. Tam smo božali sove. Bile so zelo prikupne in mehke. Čakala nas je še zadnja postaja. Šli smo v hišo, tam nas je čakal lovec. Lepo nam je pripovedoval o divjih živalih, ki imajo v naravi vse manj prostora, res je bilo zelo zanimivo«.
Šentiljski lovci so bili z radovednostjo ter obnašanjem mladih v naravi zelo zadovoljni. Sploh, ker so mladi pokazali veliko obzirnosti in med potjo sami opozorili na primere onesnaževanja naravnega okolja. Prav zaradi tega so srečanja lovcev z mladimi toliko bolj dragocena in poučna.
M. T.
