V Lovski družini (LD) Dobrava se zavzemajo za izboljšanje naravnih razmer in življenjskega prostora za fazane in podpirajo dolgoročno zastavljeni projekt vlaganja iz umetne vzreje na širšem območju.
Skrb za ohranitev fazanov je bila ena od osrednjih tem na delovnem posvetu članov LD Dobrava v Slovenskih goricah, na katerem so sicer govorili o pripravah na letni občni zbor. Gospodar LD Vlado Steinfelser je namreč argumentirano komentiral dogajanje v naravnem okolju, v katerem se življenjski prostor za fazane iz leta v leto spreminja na slabše.
Zadnje čiščenje in urejanje vodotokov na območju Oseka, Brengove, Zg. in Spodnjih Verjan ter Čagone je pokazalo vso surovost posega, saj so obrežja vodotokov povsem gola, brez enega samega drevesa in grmovnice. Še posebej gol je melioracijski jarek od Brengove proti Čagoni vse do meje v sosednjo LD Vitomarci. Trajalo bo več let, da si bo opomogel in da bo ob njem spet zrasel kakšen grmovni osamelec, jelša ali vrba.
Nič drugače ni na območju Zibot in Brengove. Tam je ostala samo majhna remiza pod kmetijo Rojs, ki edina nudi varno zavetje za redke fazane in k sreči jo je LD Dobrava pravočasno vzela v zakup. Drvanja v Zg. Verjanah nizvodno do Sp. Verjan je gola, fazana tako rekoč ni mogoče več videti.
Edino, kar je fazanom še ostalo, je slab kilometer ostanka stare struge Pesnice v Spodnji Senarski na meji med LD Dobrava in Trnovska Vas. Za ta predel je LD Dobrava lani vložila predlog pri Zavodu za varstvo naravne dediščine, Območna enota Maribor, da se ga zaščiti kot naravno vrednoto. Pri tem je sodelovala tudi s pristojno občino Sv. Trojica v Slovenskih goricah.
Po neuradnih informacijah naj bi s predlogom uspela, kar bi bilo za lovce in njihovo skrb za ohranitev fazanov veliko olajšanje. Kolikor toliko še solidna naravna remiza za fazane je le še v Sp. Verjanah, kjer pa naj bi po napovedih tudi izvedli večji poseg in spodnji del remize posekali. Zaskrbljenost je torej več kot umestna, saj je LD Dobrava že pred tremi leti ostala tudi brez zadnje kite poljskih jerebic in po nekaterih ocenah se to obeta tudi prepelicam. Sliši se jih le še tu in tam.
Zaradi vsega tega je Steinfelser kritično spregovoril o zadržanosti nekaterih lovskih družin v lenarškem lovsko – gojitvenem bazenu (LD Benedikt, Lenart, Voličina, Sv. Ana in Sv. Jurij v Slovenskih goricah) glede vlaganja odraslih fazanov v lovišče. Dobrava je podprla apel Lovske zveze Maribor in bo z vlaganjem odraslih fazanov (50 kur in 20 petelinov) nadaljevala tudi letos. Če bi se za ta ukrep vzporedno z ohranitvijo naravnega okolja za to ogroženo poljsko kuro odločile še ostale LD v bazenu, bi na dolgi rok mogoče lahko fazane ohranili.
Gre seveda za dolgoročno zastavljeni projekt, v katerem mora biti v ospredju urejanje remiz (tudi z mejicami in živimi mejami) kot življenjskega prostora za poljske kure. Vzporedno pa tudi strokovno načrtovano in izvedeno vlaganje fazanov s permanentnim monitoringom in spremljanjem dogajanja vsaj v desetletnem obdobju. Z vsemi vzporednimi ukrepi vred, tudi z dopolnim zimskim krmljenjem, kakršno to mora biti (ne zgolj enolično krmljenje s koruzo, pač pa tudi z mešanico drugih žit, pšenice, prosa, senenega drobirja).
Poleg tega si že zdaj prizadevajo, da bi v predelih, kjer nekaj fazanov še je, na kratko držali tako sive vrane kot tudi lisice in kune belice, ki dodatno redčijo sicer skromne fazanje jate. Svoje prispeva že dolgo znana kemizacija kmetijske pridelave na monokulturah koruze in pšenice ter v zadnjih letih še soje.
Ocena razmer s predlogom izvajanja ukrepov v širšem območju lenarškega LGB je dobila polno podporo dobravških lovcev. Nenazadnje se ve, kako je treba upravljati lovišče, in da se lahko finančna sredstva, pridobljena iz lovišča, vračajo samo nazaj v lovišče.
M. T.
