Strokovnjak za ekologijo in upravljanje prostoživečih živali z Oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani prof. dr. Klemen Jerina opozarja, da je za kakovostno upravljanje vitalne populacije rjavega medveda na območjih, kjer sobiva s človekom, ključno slediti strokovnim smernicam, ki temeljijo na znanstvenih podlagah. Ne pa na zavajajočih in pomanjkljivih informacijah. Del odgovornega in strokovno utemeljenega upravljanja populacije medvedov, ki ima v Sloveniji med večjimi znanimi gostotami na svetu – za primerjavo, gostota medveda je 30 do 50-krat večja kot v Skandinaviji – je po sogovornikovih besedah tudi odstrel medvedov.
Peticija Poziv vladi k vrnitvi strokovnega upravljanja medveda je dostopna TUKAJ. Vabljeni, da se po lastni presoji pridružite podpisnikom peticije. Vabljeni tudi, da peticijo delite!
Aktualno dovoljenje ministrstva za naravne vire in prostor za odstrel 206 medvedov ne upošteva priporočila, ki ste ga dali raziskovalci in stroka. Odločitev torej ne temelji na strokovnih podlagah, temveč je politična?
V preteklih letih se je sledilo argumentom, po katerih se je populacijo postopno nižalo proti ciljnemu številu 800 medvedov. Gre za znanstveno utemeljeno, s podatki podprto ciljno vrednost. Pri taki številčnosti se konflikti z medvedom še ne povečujejo pospešeno, obenem pa smo varno nad pragom številčnosti, ki še zagotavlja ugodno ohranitveno stanje populacije. Letošnja spomladanska številčnost, ki kot vselej vključuje tudi mladiče in je za upravljanje torej edina merodajna, znaša 954 medvedov (interval zaupanja 880-1050). Zato je bil za letos predlagan odstrel dobrih 200 medvedov, s čimer bi do pomladi 2027 lahko dosegli ciljno številčnost. Vendar je najprej nerazumljivo dolgo trajalo, da je bilo dovoljenje izdano, potem pa je bila njegova vsebina mimo stroke spremenjena. Rok za odvzem predvidenega števila medvedov je bil namreč iz letošnjega leta raztegnjen do 1. julija leta 2026 in zatem še podaljšan do konca istega leta. Učinki istega odvzema izvedenega v enem ali dveh letih pa so povsem drugačni.
Kakšne učinke bo imelo izdano dovoljenje ministrstva?
Ob tem dovoljenju se bo prostorska razširjenost in številčnost medveda zanesljivo povečevala in bo spomladi leta 2027 znašala okoli 1100 medvedov, kar veča pogostnost in verjetnost nastanka konfliktov, tudi najhujših, kakršnemu smo bili priča zadnji mesec. Take odločitve močno krhajo uveljavljen in preverjeno kakovosten sistem ohranitvenega upravljanja. Končno izničujejo tudi dosedanje obsežno delo ministrstva na področju ohranjanja medveda. Taka politika upravljanja nima prihodnosti, saj ji nujno sledi bodisi močno kriptično pobijanje medveda (krivolov), ali pa radikalni odstreli za zmanjšanje populacije na vzdržno (ali še bistveno nižjo) raven. Oba scenarija sta v primerjavi stabilnega in znanstveno podprtega upravljanja, ki ga zagovarjam(o), grožnja ohranjanju populacije medveda in neprimerno slabša tako z vidika dobrobiti lokalnega prebivalstva kot tudi medveda. Ti scenariji niso hipotetični. Z njimi se soočajo v dveh evropskih državah – na Slovaškem in v Romuniji; v vseh ostalih državah z vitalno populacijo odstrel izvajajo ustaljeno.
Za alternativne odstrelu pravite, da niso utemeljene?
Ne, predlagane »alternative« žal to niso. Ukinitev odvračalnega krmljenja bi konflikte še povečalo, sterilizacija medveda na populacijski ravni pa bi bil svetovni unikum. Ukrep se izvaja le za kontrolo vrst »škodljivcev«, kot na primer izbranih vrst žuželk, miši in podgan, ali pa za večje živalske vrste zelo lokalizirano v urbanih okoljih.
Kakšno je sicer upravljanje z medvedi v Sloveniji?
Upravljanje temelji na monitoringu medveda in njegovih interakcij s človekom, na rabi preventivnih ukrepov za zmanjševanje konfliktov (zaščita poljščin, čebel in domačih živali, preprečevanje dostopa do hrane v naseljih in izobraževanje), pa tudi na odstrelu, s katerim prilagajamo gostote medveda, da konflikti s človekom ne eskalirajo. Upravljanje je znanstveno-strokovno dobro podprto. Naša populacija medveda je po vseh bioloških merilih polno vitalna, njene gostote so med največjimi na svetu, njena efektivna velikost narašča, ima ugodno genetske parametre in se prostorsko širi. Tako ohranjena populacija na tako majhnem območju je izjemna redkost. Naše ohranitveno upravljanje medveda velja v Evropi in širše za primer dobre prakse, tako ohranjena populacija pa kot nedvomen uspeh.
V društvu za zaščito živali AniMa so na družbenem omrežju zapisali, da po genetskem monitoringu izvedenem med letoma 2023 in 2025 v Sloveniji živi 656 medvedov. Medtem ko je, kot so še navedli, osnova za izdajo dovoljenja za odstrel matematični model, ki vsako leto preceni število medvedov in se ne validira z rezultati monitoringa. Kako komentirate to trditev?
Kot rečeno je sistem monitoringa številčnosti populacije medveda v Sloveniji zelo kakovosten. Temelji na združevanju več metod, npr. genetskega cenzusa in populacijskega modeliranja. Optimalno izkorišča bogate dostopne podatke. Uporabljene metode so preizkušene s simulacijami in empirično, recenzirane in preverjeno nudijo točne rezultate. S slepimi primerjavami metod v »najtežjih« pogojih smo denimo ugotovili praktično nepomembne razlike rezultatov.
Anonimni avtor AniMa priredi vrednosti pravih rezultatov, zanemari spreminjanje številčnosti medveda znotraj leta (med pomladjo in začetkom zime) in med leti, pozabi, da se nova generacija mladičev skoti vsako zimo, pripiše veljavnost monitoringa v napačno leto, napačno interpretira namen in rezultate posameznih metod. Potem pa te lastne napake uporabi kot »argument« zoper kakovost metod, ta argument »podkrepi« še z več neresnicami, na primer da metode niso validirane in znanstveno utemeljene. Za vsak slučaj doda še krivično osebno diskreditacijo raziskovalcev in oblikuje vtis, da smo v konfliktu interesov.
Poročana vrednost 656 v zapisu AniMe je navzdol prirejena ocena najnižje številčnosti medveda konec leta 2023 (prava ocena je 737), pri kateri je odšteta vsa evidentirana smrtnost medveda tistega leta tik pred zimskim poleganjem nove generacije mladičev. Od tedaj je minilo dobro leto in pol in sta se skotili dve generaciji mladičev. Ocena letošnje pomladanske številčnosti, ki je povsem ažurna in vključuje tudi letošnje mladiče – ter je zato edina neposredno uporabna za aktualno načrtovanje in upravljanje – pa znaša 954 medvedov (interval 880–1050).
Zakaj omejitev krmljenja ne bi bil primeren ukrep? Drži, da se na podlagi krmljenja slovenska populacija medvedov umetno povečuje?
V preteklosti smo sklepali, da krmljenje povečuje rodnost in gostoto medveda, saj se je to zdelo logično in je posredno potrjevalo nekaj opaženih parametrov populacije medveda. Sam sem zato previdno opozarjal, da je treba ukrep prilagoditi. Ukrep se zadnjih 15 let na podlagi novih spoznanj stalno prilagaja, da se stremi k ohranjanju želenih in odstranjevanju neželenih učinkov. Ukrep je načrtovan, omejen in nadziran. Sodobne raziskave v Sloveniji in primerljivih okoljih v ničemer ne podpirajo teze, da krmljenje povečuje populacijo medvedov. Pač pa krmljenje v času jesenskega obilnega prehranjevanja medveda zadržuje globlje v gozdu oziroma ga odvrača od naselij in dokazano zmanjšuje konflikte.
Ste lovec?
Ne, nisem! Tudi če bi bil, se je treba pogovarjati na osnovi argumentov. Na fakulteti poleg metodoloških, ekoloških in upravljavskih predmetov učim tudi predmeta Lovstvo in Lovno gospodarsko načrtovanje, saj so vsebine pomembne za celovito upravljanje gozdnega ekosistema. Sem tudi član in/ali predstavnik več tujih znanstvenih organizacij, ki pokrivajo ekologijo in upravljanje divjadi in velikih zveri, član strokovne skupine za upravljanje velikih zveri na MNVP in znanstveno-strokovnega sveta Lovske zveze Slovenije. Organizacija je dovolj zrela, modra in odprta, da za svetovalce vključuje tudi raziskovalce nelovce.
Kaj se zgodi z medvedi po odstrelu?
Naj poudarim, da je odstrel medveda načrtovan in reguliran tako, da čim učinkoviteje zmanjšuje konflikte in hkrati sledi ohranjanju strukture populacije, da je ta čim bližja naravni. Odstrel je zato daleč najbolj intenziven na območjih z veliko konflikti in obratno. Mlajši medvedi zaradi neizkušenosti in iskanja novih območij pogosto povzročajo konflikte. Zato je njihov delež v odstrelu povečan. Odstrel izvajajo lovci, ki lahko meso in trofejo prodajo, vendar dohodki niso vodilo pri načrtovanju odstrela; končno lovci pri tem niti ne sodelujejo. Vendar pa dejstvo, da se meso in trofejo lahko izkoristi, za mnoge lovce, druge lokalne prebivalce in ostale zdravo razumske smrtnike boljša odnos do medveda, kar je ključno za njegovo ohranjanje. Nekateri posamezniki zahtevajo prepoved uporaba mesa in trofej ustreljenih medvedov ter naj se odvzete medvede uniči. Šele to bi jih prepričalo, da koristi niso motiv za izvedbo ukrepa. Takšni predlogi jasno kažejo na ogromne vrzeli v razumevanju bistva varstva narave. Za ilustracijo: po deratizacijah se podgane zaradi zdravstvenega varstva ljudi uniči v sežigalnicah. Iskreno dvomim, da bi ohranjanju medveda koristilo, če bi ga izenačili s podganami in bi sedanji odvzem cenjene vrste spremenili v hladno tehnično odstranjevanje in uničevanje medvedov, torej v nekakšno »de-ursizacijo«.
V povprečju sta v Sloveniji eno ali dva napada medveda na človeka?
Pred desetimi in več leti smo povprečno beležili en napad na dve leti, sedaj pa dva do tri na leto. Število napadov sicer niha in je pod vplivom številnih dejavnikov. V prihodnje moramo zlasti delati na samoomejevanju, da ljudje ne bomo hodili v vsak zadnji konec narave. Načrtno moramo puščati dele narave, kjer imajo živali pred nami mir.
___________________________________
Objava: Dnevnik 28. 6. 2025; povezava do prispevka
