Bolezen modrikastega jezika pobira muflone na Boču

Bolezen modrikastega (BTV) jezika je pustila velike posledice tudi v populaciji muflonov na Boču – našli 60 poginulih živali. Bolezen se je zaradi nižjih temperatur zdaj umirila.

Foto: arhiv LD Poljčane

Kot je povedal Tomo Kovačič, dolgoletni član  in funkcionar LD Poljčane, član Upravnega odbora Lovske zveze Maribor in predsednik njene gospodarsko-finančne komisije, so lovci izredno skrbno spremljali razmere na terenu in identificirali izgube. Skupne izgube muflonske divjadi na celotnem pogorju Boča, torej v delih lovišč Poljčane, Makole, Rogaška Slatina in Boč-Podplat, znašajo preko 60 živali obeh spolov in vseh starostnih kategorij.  Najbolj sta zaradi velikega pogina muflonov prizadeti LD Poljčane in Makole, v katerih so zabeležili kar tri četrtine vseh ugotovljenih izgub muflonov na Boču.

Kovačič je še povedal, da je bolezen modrikastega jezika povzročila pogine živali v vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih. Med poginulimi so bile številne odrasle ovce in trofejno zreli mufloni. Zato bodo negativne posledice za celotno populacijo muflonov na Boču izredno velike in tudi dolgoročne. Ob tem lovci opozarjajo, da število izgub ni dokončno, saj vseh poginulih živali sploh še niso našli in jih vedno znova  odkrivajo.

Naj k temu dodamo, da je bila naselitev muflonov na Boču pred več kot 55 leti ena najuspešnejših na Slovenskem in da je populacija te neavtohtone divjadi dosegla izjemen razvoj. Mufloni iz Boča so kmalu postali trofejno najmočnejši na Slovenskem in so kljub stroškom upravljanja z njimi LD prinašali zaslužke. Za lov so se namreč na veliko zanimali tuji lovski gostje. Kot je še dejal Kovačič, kakovost muflonov iz Boča  potrjujejo  tudi mnogi naravoslovni, lovski in gozdarski strokovnjaki iz Slovenije in tujine. K sreči se je v zadnjih dneh bolezen modrikastega jezika  umirila. K temu so največ pripomogle nižje temperature.

M . T.

Zelena bratovščina proti vetrnim elektrarnam na Boču

Potem ko je namera o izgradnji vetrnih elektrarn na Boču na območju občine Makole dvignila na noge tako rekoč vso občino in je Civilna iniciativa odločno protestirala proti izgradnji teh objektov, je lovce, ki so bili v množici protestnikov v prvih vrstah, podprlo tudi vodstvo Lovske zveze (LZ) Maribor.

Boč naj ostane neokrnjen, zahtevajo lovci. Foto: arhiv LD Poljčane

Opozarjajo namreč, da bi izgradnja takšnih energetskih objektov občutno poslabšala življenjsko okolje prostoživečih živali in degradirala naravno okolje. Vetrne elektrarne ne sodijo ne na Pohorje in ne na Boč, so v LZ Maribor zapisali v sporočilu za javnost.

Makolski in poljčanski lovci v prvih vrstah na barikadah za ohranitev narave

Kot je dejal starešina Lovske družine (LD) Poljčane in član Upravnega odbora Lovske zveze Maribor Tomislav Kovačič, se je v Makolah zgodila mala revolucija: “Tako makolski kot poljčanski lovci smo se kot odločni protestniki pomešali med ostale občane, saj v širšem kontekstu branimo naravo pred vetrnimi elektrarnami. V občino Poljčane te elektrarne sicer neposredno teritorialno ne posegajo, pač pa v občino Rogaška Slatina. Žal  mi je, ker je tam zaenkrat še vse tiho. Nikoli nisem podpiral nasilnih dejanj, a včasih je treba glasno reči ne in pokazati vsaj zobe. Šele glasen in odločen protest lahko obrodi  sadove v našo korist.”

Na Boču živi tudi močna kolonija muflonov. Foto: arhiv LD Poljčane

Kovačič meni, da so lovci lahko učinkoviti, če se povežejo z ostalimi deležniki v boju za “naravo” brez vetrnih elektrarn, tam kjer je sploh še kaj narave, v krajinskih parkih in na območjih Nature 2000. “V Makolah smo to uspešno naredili. Že pred  tem protestom smo v LD Poljčane argumentirano opozorili na negativne posledice izgradnje omenjenih elektrarn na pogorju Boča. Sprašujem se, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo na protest pred parlament zaradi takšnih zgodb tisoč lovcev? Naš lovski kolega iz LD Makole Boštjan Plaznik je predsednik Civilne iniciative v tej občini in brani habitate na Plešivcu, ki so nenadomestljivi za mnoge vrste divjadi. Še več, tam gre tudi za varovanje in zaščito rezervatov vode,« je še povedal Kovačič.

Civilna iniciativa v Makolah je doživela tudi javno podporo tamkajšnjega župana, kar je tako občanom in lovcem vlilo novega upanja, da na Boču ne bo vetrnih elektrarn. Pogorje Boča je namreč (pre)dragocena ekosistemska celota, v kateri bi vetrne elektrarne povzročile nepopravljive posledice za floro in favno.

Zato tudi v LZ Maribor po besedah njenega predsednika Marjana Gselmana, podpirajo zahteve vseh prizadetih lovskih družin na tem območju, še posebej LD Poljčane in LD Makole, ki sta članici LZ Maribor. Ob tem v prizadetih LD in v vodstvu LZ Maribor še poudarjajo, da bi morali biti v bodoče v vse procese umeščanja energetskih objektov v naravno okolje, kot pomembni deležniki vključeni tudi lovci.

Marjan Toš

Ob 50-letnici naselitve muflonov na pogorju Boča

Lovske družine Poljčane, Makole, Boč in Rogaška Slatina so pripravile krajšo slovesnost ob 50-letnici naselitve muflonov na pogorju Boča.

Tomo Kovačič je orisal zgodovino naselitve muflonov na Boču. Foto: arhiv LD Poljčane

Prva naselitev muflona v Sloveniji je bila leta 1953 v dolini Kokre, nato so sledile še številne druge, in sicer na območju Kriške gore, Kamniške Bistrice, Stahovice, Šmarne gore, Trente, Bohinja, Šmohorja, Solčave, Mosta na Soči, Hrastnika, Selc in Škofje Loke, Polhovega Gradca, Trnovskega gozda in  Ljubinja in Uršlje Gore. Leta 1972 so ga naselili tudi na pogorju Boča, kjer se je kolonijo hitro ustalila, postopoma širila in številčno razširila.

Slovesnost ob zlatem jubileju naselitve muflonov na tem območju je bila na domačiji Kavkler na Jelovcu pri Makolah. Po uvodnem nastopu rogistov Lovske zveze Maribor, ki so zaigrali njihov »Jägermarš«, sta zapela Tinka Trefalt in Sandi Kavkler nepozabno Zelenico. Nato je vse navzoče goste in lovce pozdravil in jim zaželel dobrodošlico na njihovi domačiji Sandi Kavkler.

Za njim sta imela krajša nagovora starešina LD Makole Aljoša Tovornik in predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman. V strokovnem delu prireditve so pripravili posvet o muflonu z orisom zgodovine naselitve te divjadi na pogorju Boča, o čemer je govoril starešina LD Poljčane Tomo Kovačič.

O muflonih je strokovno predaval prof. dr. Boštjan Pokorny. Foto: arhiv LD Poljčane

Gabriel Omerza je kot dolgoletni predsednik Območnega združenja upravljalcev lovišč (OZUL) predstavil primere dobre prakse pri gospodarjenju s to divjadjo, dekan Visoke šole za varstvo okolja prof. dr. Boštjan Pokorny pa je celovito in strokovno predstavil muflona kot neavtohtono vrsto divjadi na Slovenskem in uspehe po naselitvi na Boču. Gost iz sosednje Hrvaške prof. dr. Nikica Šprem je predstavil gospodarjenje z mufloni v njihovih loviščih.

Strokovni del so posrečeno obogatili s pregledno razstavo trofej uplenjenih muflonov na pogorju Boča, ki jo je strokovno predstavil Branko Reisman. Celotno slovesnost na Kavklerjevi domačiji je doživeto vodila in povezovala Mateja Marolt.

Makolski lovci so postregli z okusnim srnjakovim golažem, haloški vinarji pa so prispevali domačo haloško kapljico. Lep in odmevni dogodek so zaokrožili s krajšim družabnim srečanjem ob zvokih rogistov Lovske zveze Maribor. Spomnili so se tudi zaslužnih lovcev, ki so zasnovali in realizirali ta projekt in nekaterim redkim še živečim podelili spominska priznanja.

Marjan Toš

Srečanje udeležencev slovesnosti po prireditvi. Foto: arhiv LD Poljčane