Lovski pozdrav stoletniku Antonu Grafonerju iz LD Jakob

Na izletniški kmetiji Pupi v Zg. Jakobskem Dolu je bilo nepozabno srečanje članov zelene bratovščine, ki so na stoti rojstni dan svojega spoštovanega lovskega tovariša Antona Grafonerja počastili njegov visoki jubilej.

Slavljenec Tone v častni družbi lovskih funkcionarjev. Foto: arhiv LD Jakob

Veliko se jih je zbralo, poleg domačih lovcev in gostov sta bila tudi predstavnika Lovske zveze Slovenije (LZS) Franc Krivec in predstavnik Lovske zveze (LZ) Maribor Danilo Muršec. Slovesni začetek  srečanja so naznanili zvoki iz lovskih rogov v izvedbi rogistov LZ Maribor in Tonetu je ob zvenu lovskih rogov, ki je odmeval po Jakobskem Dolu, zaigralo njegovo lovsko srce.

Takšen je bil tudi na slovesnosti, ki mu jo je pripravila njegova domača Lovska družina (LD) Jakob v Slovenskih goricah. Radoživo lovsko druščino z vsemi gosti in Tonetovimi domačimi vred,  je pozdravil in nagovoril starešina LD Jakob Danijel Valentan.  Največ  lepih besed je namenil Tonetu, ki je lahko zgled mlajšim lovcem. Med drugim je dejal,  da lovec ni le tisti, ki hodi v gozd z orožjem, pač je pravi lovec tisti, ki  ima odprte oči, mirno srce in veliko spoštovanje do življenja, je varuh narave, učitelj mlajšim rodovom in človek, ki zna prisluhniti tišini.

Še vedno čil in dobrega spomina in med svojimi lovskimi tovariši ves mladosten

Toneta je v lovske vrste vleklo že kot otroka, v tretjem razredu osnovne šole je bil prvič na lovu kot gonjač v Sladkem Vrhu. V LD Jakob je član od leta 1974 in to kot srčni, zapriseženi varuh narave in divjadi. Je tudi velik zagovornik lovske etike in odličen poznavalec lovskih šeg in navad. Bogati ga pristni lovski humor in hudomušnost, s katero je rad razveseljeval prijatelje. Z nostalgijo se spominja, da je bil lov včasih lepši, lovci so se več družili, bili so bolj složni, znali so se pošaliti na svoj račun in so bili iskreni tovariši. 

Stoletni Tone je zaprisežen lovec. Foto: arhiv LD Jakob

Z nostalgijo se spominja lovov, ko je bilo v naravi še veliko fazanov in zajcev. Zdaj tega ni več. Leta 2021 je za svoj 95. rojstni dan uplenil še zadnjega srnjaka. »Sedaj sem še le opazovalec divjadi, saj je puška pretežka in vid mi peša,« je zapisal v svojih spominih, ki so jih objavili v Zborniku LD Jakob ob lanski osemdesetletnici. Z jasnim dodatkom, da si  »jager  lahko samo s srcem«. Tone je to bil in ostal in to sporočilo je skušal s preprostimi besedami prenesti na mlajše lovce. Vesela lovska družba se je razšla šele proti mraku z željo, da bi Tone še prihajal med njih in jim kakšno »lovsko žaltavo razdrl«.

M. T.