Oznaka: Inštitut za patologijo

Zdravstveno stanje divjadi v Sloveniji v letu 2025

  By ,

Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2025 opravili 186 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 123 različnih lovskih družin.

Foto: Štefan Vesel

Pregledali so deset različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, navadni jelen, jazbec, dihur, volk, kozorog, poljski zajec, divji prašič) različnih starosti in spolov. V letu 2025 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.

Vzroki pogina divjadi

Na inštitutu kot prevladujoč vzrok pogina ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci. Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo in dlakožeri. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost gamsjih garij. Pri navadnem jelenu so v jetrih živali iz posameznih lovskih družin na območju Prekmurja ugotovili zajedavca vrste veliki ameriški metljaj (Fascioloides magna).

Pogost vzrok slabega zdravstvenega stanja oziroma pogina v letu 2025 je prisotnost zajedavcev iz rodu Haemonchus, ki naseljujejo sluznico siriščnika številnih vrst divjadi in domačih prežvekovalcev. Žival se okuži s pašo na okuženem območju, življenjski pogoji za razvoj tega in drugih zajedavcev so v zadnjih letih ugodni. Med parazitarnimi boleznimi še posebej izstopa povečana prisotnost zajedavca iz rodu Chabertia, ki se pripne na črevesno sluznico in se prehranjuje s krvjo. V zadnjem obdobju opažajo tudi porast okužb z bakterijskimi vrstami, ki povzročajo septikemične oblike bolezni in abscese. Pri srni so ugotovili izjemno redko okužbo z glivo Aspergillus fumigatus, ki je prisotna povsod v naravi, zlasti kjer razpada organski material.

Na inštitutu svetujejo, da lovske družine redno spremljajo morebitne pogine divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring).

Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2025, ki ga financira Lovska zveza Slovenije, je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, v zavihku Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.

Dostava vzorcev na Inštitut za patologijo

  By ,

Lovska zveza Slovenije se je ob okrogli mizi na temo zaskrbljujočega upadanja števila srnjadi, izvedeni na »Dnevih lovstva« na sejmu v Celju, zavezala k aktivnemu pristopu – iskanju najpomembnejših vzrokov.

Foto: Gregor Bolčina

Z Nacionalnim veterinarskim inštitutom smo se dogovorili, da jim bomo v najkrajšem možnem času priskrbeli primerno količino vzorcev (kadavrov ali teles uplenjene divjadi) za preiskave možne prisotnosti patogenov. V ta namen smo lovskim družinam razposlali nalepke z naslovi in navodila za pošiljanje vzorcev.

Naknadno smo bili obveščeni, da veterinarske postaje nimajo dovolj potrebnih sredstev, ne osebja, ne pristojnosti za transport vzorcev do Inštituta za patologijo v Ljubljani (dr. Gorazda Vengušta) in da so to doslej počele izjemoma, na podlagi predhodnih dogovorov.

SEZNAM območnih enot Nacionalnega veterinarskega inštituta

Sporočili so nam, da je edini možni način, da lovske družine-upravljavke lovišč vzorce dostavljamo same neposredno izpostavam Nacionalnega veterinarskega inštituta. Poleg tega so nas obvestili, da morajo biti vzorci – kadavri nepredušno zapakirani, najbolje v PVC vreči, ki jo vložimo v drugo vrečo in nato vse skupaj vložimo še v tretjo vrečo.

Vemo, da ni lahko najti dovolj časa za tekoče obveznosti, kaj šele za prevažanje kadavrov v urbane centre med delovnim časom. Žal druge rešitve ni videti na obzorju, zato apeliramo, da vsaj dvakrat v koledarskem letu vzorce dostavite območnim enotam NVI.

Računamo na vašo pomoč, še posebej zato, ker nam lovska etika ne dopušča odvračanja pogleda od srnjadi, ki se ji slabo piše.

Zdravstveno stanje divjadi v Sloveniji v letu 2024

  By ,

Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2024 opravili 72 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 48 različnih lovskih družin.

Foto: Pixabay

Pregledali so osem različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, divji prašič, poljski zajec, jelen, jazbec, muflon) različnih starosti in spolov. V letu 2024 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.

Vzroki pogina divjadi

Kot vzrok pogina v prvi polovici letošnjega leta ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci. Ugotavljajo tudi močno invadiranost z zunanjimi zajedavci, predvsem s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Narašča število primerov, kjer so vzrok pogina oz. slabega zdravstvenega stanja t. i. septikemične bakterije oz. bakterije povzročiteljice gnojenja, kot so npr. Trueperella pyogenes, Pasteurella multocida, Listeria monocytogenes, Corynebacterium ulcerans in Streptococcus canis. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost zajedavskih pršic, ki povzročajo garjavost in se redno pojavljajo tudi pri lisicah.

Prvič potrdili prisotnost ameriškega metljaja

V Sloveniji so v LPN v Prekmurju prvič potrdili prisotnosti ameriškega metljaja (Fascioloides magna) pri jelenu, damjaku in srni. Zelo verjetno je, da je metljaj prisoten tudi pri živalih teh vrst v lovskih družinah na omenjenem območju. Okužba z zajedavcem povzroča izrazite spremembe jetrnega tkiva vseh pri nas živečih cervidnih vrst. Trenutno iz teh lovskih družin še niso prejeli informacij, da bi jih lovci zaznali, zato priporočajo, da se v preiskavo pošlje jetra s spremembami.

Pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri lisicah

Pri lisicah (Vulpes vulpes) so uspešno izvedli prvo študijo o pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri neciljnih živalskih vrstah v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu. Kot zanimiv, vendar zaskrbljujoč rezultat raziskave navajajo statistično višje koncentracije ostankov rodenticidnih pesticidov z antikoagulantnim delovanjem v jetrih slovenskih lisic, kot v primerljivih raziskavah v Evropi in svetu, kar odkrito opozarja na znaten okoljski problem sekundarnih zastrupitev v naši državi in regiji. Rezultati raziskave bodo prispevali k poznavanju zaščite evropskih ekosistemov, saj prostoživeče živali niso omejene z državnimi mejami.

Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2024 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, v zavihku Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.