Pri Zemljičevih na Strmi poti v Lenartu že lep čas opažajo malo uharico, ki občasno prileti na njihovo češnjo in počiva v njeni košati krošnji.
Običajno prileti zjutraj in proti večeru in nič kaj boječe poseda po vejevju košate češnje. Mala uharica je v tem delu mesta Lenart navzoča že več let, saj gnezdi v enem od starih sračjih gnezd (ta sova si rada naredi gnezdo v opuščenih gnezdih vran, srak in ujed) na bližnji smreki in se pozno zvečer ter ponoči rada značilno stokajoče oglaša »hu – hu – hu«, »u – u – u«.
Mala uharica je po barvah in vzorcu podobna veliki uharici, a je od te pol manjša. Dolga je dobrih 35 cm, razpon njenih kril pa meri od 84 do 95 cm. Mala uharica ima živo oranžne oči, na vrhu glave pa izrazita čopa perja, ki sta ji prislužili ime uharica. Mala uharica je nočno aktiven ptič, ki s prihodom večernega mraka začne v neslišnem letu prečesavati travnato pokrajino. Glavnino njene prehrane predstavljajo voluharji ali miši, dvoživke in žuželke, pozimi pa lahko ulovi tudi manjšega ptiča.
Mala uharica sicer najraje živi v iglastih in mešanih gozdovih, pogosto pa jo najdemo tudi v parkih in celo na pokopališčih. Ob tem nam je Božidar Kunej, strokovni tajnik Lovske zveze Maribor, ki se strokovno veliko ukvarja s sovami povedal, da se zadnje čase mala uharica rada naseljuje tudi v bližini človeka na obronkih mest in drugih naselij. Lenart zato ni nobena izjema, saj je pred dnevi že obravnaval podobni primer iz obrobja Maribora.
Stanovalci Strme poti in Obrtne ulice so nočne »glasbenice« veseli in si želijo, da še dolgo ostane v tem delu mesta, kjer ji tudi hrane očitno ne manjka, saj je v neposredni bližini nekdanji bogati lovski revir Čreta.
Marjan Toš
