Včeraj se je v Ankaranu s slavnostnim odprtjem in uvodnim plenarnim predavanjem začela 14. Evropska konferenca o upravljanju vretenčarjev. Na konferenci, ki bo potekala do petka, sodeluje več kot 230 raziskovalcev iz 28 držav, ki bodo predstavili kar 167 znanstvenih prispevkov.
V okviru bogatega programa se bo zvrstilo 7 plenarnih predavanj, 88 ustnih predstavitev in 72 posterjev. Prispevke je sooblikovalo kar 806 avtorjev iz 45 držav vseh celin. Konferenca naslavlja aktualne izzive iz področij ekologije, genetike, zdravja divjih živali, konfliktov med ljudmi in živalmi, invazivnih vrst ter sodobnih metod in pristopov k upravljanju vretenčarjev. Raziskave vključujejo vse skupine vretenčarjev – od rib, dvoživk in plazilcev do ptic, malih in velikih sesalcev.
Dogodek poteka v organizaciji širokega konzorcija partnerjev: Fakultete za varstvo okolja, Univerze na Primorskem (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije), Univerze v Ljubljani (Biotehniška fakulteta), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Julius Kühn Instituta, Lovske zveze Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije.
Udeležence so ob odprtju pozdravili ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, rektorica Univerze na Primorskem prof. dr. Klavdija Kutnar, podžupanja občine Ankaran Barbara Švagelj, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca ter predsednik Lovske zveze Koper Fabio Steffe.
Prof. dr. Boštjan Pokorny, predsednik organizacijskega odbora, poudarja izjemen pomen povezovanja znanosti in prakse: »Največja dodana vrednost konference je sodelovanje raziskovalcev s končnimi uporabniki – zlasti z upravljavci, kot so lovci in gozdarji. To sodelovanje je v evropskem prostoru pravzaprav unikum. Znanstvena dognanja tako ne ostajajo v pisarnah in poročilih, ampak se neposredno prelivajo v upravljavske prakse.«
Tudi prof. dr. Elena Bužan iz organizacijskega odbora konference izpostavlja pomen interdisciplinarnosti: »Upravljanje prostoživečih živali zahteva povezovanje različnih področij – ekologije, genetike, veterine ter razumevanja družbenih vidikov sobivanja ljudi in živali. To konferenco odlikuje prav tak pristop, ki je temelj za sodobno, trajnostno upravljanje narave.«
Konferenca predstavlja pomemben mejnik za slovensko znanost, saj prispeva k njeni prepoznavnosti na mednarodnem prizorišču in hkrati krepi sodelovanje med raziskovalci, upravljavci in oblikovalci politik. V času, ko Evropa sprejema ključne ukrepe za ohranjanje narave, kot sta Uredba EU o obnovi narave in strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030, so tovrstna srečanja ključna za povezovanje znanstvenih dognanj s konkretnimi političnimi in upravljavskimi rešitvami.
Za več informacije obiščite www.evmc.online.
