Novice

Ustavimo afriško prašičjo kugo!

13. oktober 2020

Afriška prašičja kuga (APK) ni nevarna za človeka, je pa lahko smrtonosna za prašiče in ima resne družbeno-ekonomske posledice za prizadete države, vključno z omejitvijo ali prepovedjo lova na okuženih območjih.

Območja, okužena z APK, trpijo znatne finančne izgube, predvsem zaradi omejitev trgovanja ter izvoza mesa in živali, edini način izkoreninjenja bolezni pa je množični zakol rejenih prašičev na prizadetem območju.

Poleg prašičereje in gospodarstva pojav bolezni vpliva tudi na divje živali in lov. Zaradi APK se populacije divjih prašičev občutno zmanjšajo ali celo izginejo, država pa se lahko odloči tudi za omejitev ali popolno prepoved lova na okuženih območjih.

Med letom 2016 in junijem 2020 je afriški prašičji kugi v Evropi podleglo 1,3 milijona prašičev. Glede na podatke iz Sistema EU za poročanje in obveščanje o boleznih živali (ADNS), v Sloveniji še nismo zabeležili pojava bolezni, vendar upoštevajoč razširjenost po Evropi obstaja tveganje, da se bolezen pojavi tudi pri nas, zato je pomembno, da sprejmemo primerne varnostne ukrepe.

Ključni so preventivni ukrepi

Cepiva za APK še ni, zato imajo pri zajezitvi bolezni ključno vlogo skupine in posamezniki, ki so v rednih stikih z domačimi ali divjimi prašiči. Najpogostejši prenašalec poleg okuženih domačih in divjih prašičev je človek, ki lahko virus nezavedno prenaša z okuženo obleko, obutvijo, opremo, mesnimi izdelki, prevoznimi sredstvi iz okuženih držav …

Za zajezitev APK je pomembno pravočasno odkrivanje, preprečevanje in poročanje o sumljivih primerih. Z rednim čiščenjem opreme, preprečevanjem stikov z divjimi prašiči in prepoznavanjem znakov bolezni lahko lovci, rejci in veterinarji ključno prispevajo k preprečitvi širjenja bolezni.

Več TUKAJ 

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)