Novice

Zdravstveno stanje divjadi v Sloveniji

3. april 2020

Na Veterinarski fakulteti v Ljubljani so tudi v letu 2019 spremljali zdravstveno stanje prostoživečih živali v slovenskem prostoru.

Foto: Štefan Vesel

V letu 2019 so opravili 70 pregledov organov prostoživečih živali, prejetih iz 47 različnih lovskih družin (LD). Pregledali so 9 različnih živalskih vrst (navadni jelen, srnjad, gams, lisica, ris, divji prašič, kuna belica, poljski zajec, vidra), različnih starosti in spolov. Največji delež pregledanih vrst je predstavljala srnjad.

Najpogostejši vzroki pogina

Najpogostejši vzrok pogina so bile bolezni, ki jih povzročajo notranji in zunanji zajedavci. Večinoma se te bolezni pojavljajo v kronični obliki in pogosteje pri mladih živalih, kjer prizadenejo dihalni in prebavni sistem. Ugotavili so tudi močno invadiranost srnjadi s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. V populaciji gamsa ugotavljajo prisotnost garij. Pri lisici so znova potrdili prisotnost virusa pasje kuge, pri kuni belici papilomaviruse ter prvič pri poljskem zajcu virus hemoragične bolezni kuncev.

Priporočajo preventivno cepljenja psov

Že nekaj let pri lisicah ugotavljajo povečano pojavnostj virusa pasje kuge. To je posebej pomemben podatek za vodnike lovskih psov, zato priporočajo, da redno obnavljate preventivna cepljenja svojih živali. Pasja kuga je namreč zelo nalezljiva sistemska virusna bolezen številnih domačih in prostoživečih vrst zveri (psi, kune, medvedi, mačke), ki jo povzroča virus pasje kuge. Virus prizadene živali vseh starosti. Rezervoarji virusa in vzrok za okužbo prostoživečih zveri so psi.

Podobno velja za bakterijsko bolezen lepstospirozo, ki je tudi zoonoza. Na Veterinarski fakulteti so v letu 2019 ponovno zaznali porast serološko pozitivnih psov, zato priporočajo preventivno vakcinacijo psov.