Lovci smo tesno povezani z drugimi uporabniki prostora, kot so ljubitelji narave, lastniki gozdov, polj in travnikov … Danes, ko vse več ljudi spoznava pomen narave in njenega varstva, sta toliko pomembnejša sodelovanje in medsebojno razumevanje vseh, ki so povezani z naravo.
Najditelji
Če najdemo poškodovano ali vidno bolno prostoživečo žival, pokličemo center za obveščanje na številko 112 in povemo, kaj smo našli in kje.
Center za obveščanje bo glede na lokacijo, kjer smo našli poškodovano žival, poklical upravljavca lovišča (lovsko družino), če gre za divjad (lovne vrste prostoživečih živali), oziroma azil, če gre za zavarovano vrsto živali. Predstavniki azila bodo žival prevzeli in jo odpeljali v oskrbo. Če gre za divjad, pridejo na ogled lovci, ki o stanju živali obvestijo lovskega inšpektorja. Ta v primeru hude poškodovanosti odredi izredni odvzem.
V izrednih primerih glede odvzema odločajo ustrezni organi (lovski inšpektor); lovci smo tisti, ki odrejene ukrepe izvedemo, saj je divjad v lasti države, lovske družine kot upravljavke lovišč pa so s koncesijsko pogodbo zavezane izvajati lovskoupravljavske načrte, ki jih predpiše država. Če je žival manj poškodovana, se lahko vrne v naravo. Azil ne sme sprejeti divjadi.
Če je žival mrtva in gre za divjad, jo prevzame higienska služba. Če je žival mrtva in spada med zavarovane vrste, pa jo prevzame Prirodoslovni muzej Slovenije.
Vozniki
Kako ravnati v primeru trka z divjadjo?
Da bi preprečili trk, naj bodo vozniki posebno pozorni na opozorilne znake lovskih družin o prisotnosti divjadi na določenem območju, in sicer na prometne znake in postavljene silhuete, saj se večina povozov zgodi ponoči, ko je divjad zelo težko opaziti na varni razdalji.
Ob trku je pomembno, da voznik z odsevnim jopičem poskrbi najprej za svojo varnost, nato z oznako na cestišču še za varnost drugih voznikov, o trku pa obvesti center za obveščanje na številko 112. Na centru imajo vse potrebne informacije, o trku bodo obvestili higiensko službo in upravljavca lovišča.
Higienska služba bo odpeljala truplo, upravljavec lovišča pa bo zabeležil povoz. Postopek je treba spoštovati, saj vozniki tako pripomorejo k trajnostnemu upravljanju v lovišču. Posebno pomembno je to v primeru, ko je trk povzročil le poškodbo in se je divjad umaknila od cestišča. Pristojni potem ugotavljajo možnost preživetja divjadi in ustrezno ravnajo.
Odvoz srne ali katerekoli druge divjadi oziroma prostoživeče živali je kaznivo dejanje. V skladu z določili zakonodaje s področja veterine je tako meso obravnavano kot potencialno bolno in posledično neprimerno za prehrano, saj ni pregledano in ugotovljeno, ali vsebuje nalezljive bolezni, ki se z živali lahko prenesejo na človeka.
Ukrepi za zmanjšanje povozov
Najpogosteje pred avtomobil zaide najpogostejša vrsta divjadi – srnjad. Na Lovski zvezi Slovenije želimo opozoriti tudi na številne povoze male divjadi in drugih prostoživečih živali, ki ne povzročajo tako občutne materialne škode in se o njih redko govori, so pa za ohranitev naravnih ekosistemov prav tako pomembne (zajci, žabe, ježi …).
Slovenski lovci skušamo z urejanjem primernih življenjskih okolij za divjad in s tem tudi za druge prostoživeče živali le-te zadržati stran od cestišča, vendar žal pri tem nismo vedno uspešni. Zato izvajamo tudi druge ukrepe za zmanjšanje povozov:
- ukrepi, usmerjeni k voznikom: z njimi želimo povečati previdnost voznikov (znaki, table, silhuete divjadi, dodatna oprema vozil, izobraževanje in ozaveščanje),
- ukrepi, ki so usmerjeni v življenjski prostor divjadi (okoliške habitate): z njimi želimo zmanjšati verjetnost prisotnosti divjadi na cestišču in povečati zaznavanje njene prisotnosti (povečanje prehranske pestrosti stran od cest, zmanjševanje števila divjadi ob cesti, zmanjševanje vznemirjanja divjadi …),
- ukrepi, usmerjeni neposredno k divjadi: z njimi želimo onemogočati, zmanjšati in prostorsko usmeriti prehajanje živali prek cest (ograje, svetlobni pripomočki, kemična odvračala, podhodi in nadhodi, prostorsko usmerjanje odstrela).
Vse voznike in voznice, ki se zaradi prehodov živali počutijo ogrožene, naj opozorimo, da smo ljudje posegli v prostor živali z gradnjo cest in drugih objektov ter se tako odločili za sobivanje z njimi. S spoštovanjem živali kažemo tudi spoštovanje do narave. Človek je lahko, v nasprotju z divjadjo, vsaj delno pripravljen na morebitni trk. Zato so ukrepi, ki so usmerjeni k voznikom, namenjeni temu, da se voznike pravočasno in pravilno obvešča o možnosti trka z divjadjo.
Lastniki zemljišč
Marsikateri lastnik zemljišča se je verjetno že srečal s škodo, ki so mu jo povzročile prostoživeče živali.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je za prijavo vse pogostejše škode na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih pripravila obrazce za prijavo škode, ki jo povzroča lovna divjad na lovnih površinah. Obrazci opisujejo tudi postopke uveljavljanja odškodnin od lovne divjadi na nelovnih površinah in prijavo škode, ki jo povzročijo zavarovane vrste živali, kar pa je v pristojnosti Zavoda za gozdove Slovenije.
Obrazec za prijavo škode lovski družini oz. lovišču s posebnim namenom
