Mag. Lado Bradač se je rodil leta 1964 v Dolgi vasi pri Kočevju, kjer je preživljal otroštvo, šolanje pa je nadaljeval v Ljubljani, kjer še vedno dela. Prebiva v Preserju, v občini Brezovica. Ima diplomo pravnika za notranje zadeve, nato je študiral na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Študij je končal z magisterijem na FDV na programu javne uprave. Bil je aktivni udeleženec vojne leta 1991. Nato je opravljal različne naloge in funkcije. Trenutno je generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge na Ministrstvu za notranje zadeve.
Za mag. Bradača je lovstvo sestavni del in način življenja. Od leta 2005 je starešina/predsednik LD Tomišelj in od leta 2007 predsednik ZLD Ljubljana, trikrat je bil izvoljen za člana UO LZS, dva mandata je bil podpredsednik LZS, od leta 2016 pa je predsednik LZS. Delal je v različnih komisijah in napisal poglavje v zadnjem lovskem priročniku. Uspelo mu je zagotoviti učinkovit in stroškovno sprejemljiv program lovskim družinam, ki delujejo v okviru ZLD Ljubljana. Veliko dela je opravil, da so lovci ob spremembah lovskega zakona dobili 20-letno koncesijsko obdobje za upravljanje lovišč in si zagotovili prednostni vrstni red pri podelitvi koncesij LD. Leta 2008 je z nekaterimi predsedniki območnih zvez uspel narediti premik pri spremembah zakona in lovci so se v lovskih oblekah podali na balkon parlamenta.
Kot lovec bi bil raje na lovu, a meni, da včasih pridejo pred nas določene zadeve, ko se moramo pojaviti in oglasiti tudi v javnosti. Predvsem pa je pomembno, da javnosti predstavimo delo lovske organizacije in slehernega lovca. Letno lovci opravijo preko 600.000 ur volonterskega dela v korist narave in divjadi (v to številko štejejo le uradno evidentirane ure). Sodelovanje pri številnih projektih ohranitve prostoživečih živali in ptic (ris, divji petelin …), ki so potekali v preteklosti oziroma potekajo danes, dokazujejo, da ima LZS upravičeno status naravovarstvene organizacije.
Zato pristajamo le na upravljanje populacij prostoživečih živali in ptic zgolj na podlagi znanstvenih metod. Naše poslanstvo je ohraniti takšno divjad in naravno okolje, kot smo ga prejeli od naših prednikov za naše zanamce. Ker pa danes ni več naravnega okolja in nekatere vrste prevladujejo, je nujno potreben lov za uravnavanje populacij divjadi. Takšnemu lovu (pa naj si gre za lov na medveda ali divjega prašiča) je potrebno vrniti veljavo, saj gre pri tem za širšo družbeno korist oziroma izvajanje javne naloge – izvajanje lova preobsežnih in naglo rastočih vrst ter na drugi strani aktivnosti za ohranitev ogroženih vrst. Lovci smo lahko ponosni na opravljeno delo, številne lovske domove, različna društva, dosežke na mednarodnih tekmovanjih itd.
Predvsem pa smo lahko ponosni, da smo v zadnjih 110-letih (za nastanek naše organizacije štejemo ustanovitev Slovenskega lovskega društva 1907) ohranili pristno lovsko tovarištvo, spoštujemo lovsko tradicijo, običaje in šege … Po drugi strani pa mora naša lovska organizacija iti v korak s časom, zato so izredno pomembne vse oblike izobraževanj in usposabljanj – od izpita za lovca in izpita za lovskega čuvaja do Slovenskega lovskega dneva. Veliko je pričakovanj in aktivnosti in prišel je čas, da si slovenski lovci za vse te potrebe zgradimo nov sodoben Nacionalni lovski center.
