Novice

Dobro policijsko delo v senci neučinkovitega inšpekcijskega nadzora

5. september 2019

Na sedežu Lovske zveze Maribor je bilo delovno posvetovanje o divjih vožnjah v naravnem okolju in posledicah tega početja za okolje, s posebnim poudarkom na ogrožanju prostoživečih divjih živali. Ne samo divjadi, pač pa tudi redkih in ogroženih vrst, ki so trajno zavarovane.

Posvetovanja se je poleg predstavnikov Lovskih družin (LD), Lovske zveze (LZ) Maribor, Lovske zveze Slovenije (LZS) in Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), udeležilo veliko predstavnikov mariborske Policijske uprave (PU) in predstavnik Generalne policijske uprave iz Ljubljane Alojz Sladič.

Razmere so postale nevzdržne

Žal pa so pogrešali predstavnike inšpekcijskih služb, ki jih kljub pravčasnemu vabilu na posvetovanje ni bilo. Kot je uvodoma poudaril predsednik LZ Maribor Marjan Gselman, ki je posvetovanje vodil, so problemi stari vsaj desetletje in pol in so se v zadnjem času zlasti na Pohorju in na Kozjaku vnovič na široko razplamteli: skrbi ne povzročajo le lovcem, pač pa tudi drugim naravovarstvenikom, planincem in nenazadnje lastnikom gozdov. Cilj posvetovanja je bil iskanje poti za še uspešnejše, predvsem učinkovitejše sodelovanje lovcev in lovske organizacije s policijo in z inšpekcijskimi službami. Po besedah Marjana Gselmana so razmere v zadnjih petih letih že nevzdržne in zaradi vse pogostejših in vse drznejših voženj s štirikolesniki in motokros motorji lovci ne morejo več izvajati svojih osnovnih nalog. Ogroženo je izvajanje lova in seveda biotehniških ukrepov za izboljševanje naravnih pogojev za življenje divjadi.

Tudi predsednik ptujsko-ormoške Zveze lovskih družin dr. Srečko F. Krope je kritično ocenil razmere in se dotaknil vloge lovočuvajske službe, ki nujno potrebuje dodatna pooblastila. Po njegovem policija naredi veliko več kot inšpekcijske službe in prav zaradi slabega nadzora nad izvajanjem predpisov prihaja marsikje in marsikdaj do resnih konfliktov. Lovski čuvaji imajo omejena pooblastila, ki jim jih daje zakon in zato so z lovsko inšpekcijo že začeli z resnimi pogovori o spremembah predpisov v smeri dodatnih pooblastil za lovske čuvaje. Nanizal je tudi nekaj konkretnih ukrepov na območju LD Boč na Kozjaku, kjer je tudi član. Lovci so resno zaskrbljeni zaradi vznemirjanja divjadi na pasiščih in krmiščih, kar je zelo resna kršitev predpisov o varstvu narave.

Temeljni problem predvsem v slabem inšpekcijskem nadzoru

Predstavnica strokovne službe Lovske zveze Slovenije mag. Nataša Oven je izpostavila, da je zakonodaja na tem področju sicer jasna, a se ne izvaja. Tudi sankcije za kršitelje so premile, zato so v Lovski zvezi veseli sprememb Zakona o varstvu narave. V javni razpravi so že posredovali več pripomb, tudi o sankcioniranju prekrškov, ki lahko kot represivne ukrep marsikoga odvrnejo od kršitev zakona. Zdajšnje kazni so občutno prenizke in lovci pozdravljajo spremembe zakonodaje, ki bo prinesel tudi višje kazni, je povedal Goran Šuler iz Lovske zveze Slovenije. Po njegovem je veljavni zakon kar dober, a žal ne zagotavlja učinkovitejšega nadzora nad kršitvami. Temeljni problem je torej v neizvajanju zakona v praksi in predvsem v slabem inšpekcijskem nadzoru, je menil Goran Šuler.

Po ocenah predstavnika Generalne policijske uprave (GPU) Alojza Sladiča je delo mariborskih policistov na tem področju uspešno. Njihovi rezultati so v samem slovenskem vrhu, saj letno obravnavajo med 300 in 500 kršiteljev predpisov o varstvu narave. Letos so na območju PU Maribor obravnavali že 330 primerov, kar kaže, da so delo dobro zastavili. POPRAVEK podatka je objavljen TUKAJ.

Žal pa so pričakovanja lovcev in naravovarstvenikov še večja in tudi zaradi togih predpisov je včasih učinek policijskega ukrepanja nekoliko manjši od pričakovanega. Velik problem je v tem, da je kršitve težko dokazati. Starešine in predstavniki LD ter Lovišča s posebnim namenom (LPN) Pohorje so na posvetu predstavili številne konkretne primere, s katerimi se na terenu vse pogosteje srečujejo. Mnogi lovci so deležni fizičnih groženj, na območju Ruš je lovec doživel celo lahko telesno poškodbo in bil deležen hudih groženj. Poškodovali so mu tudi vozilo. Divje vožnje na Pohorju spreminjajo smeri, je ocenil Izidor Cojzer iz ZGS in vse več jih je na vrhu Pohorja, kjer leži LPN Pohorje, kjer so prav tako nemočni, saj pristojne inšpekcije ne ukrepajo.

Slišali smo tudi kritično oceno, da je celotno Pohorje pozimi poligon za motorne sani in da je država na področju nadzora »gluha«. Za nameček pa nadzor še oži in noče niti prisluhniti pobudam nevladnih naravovarstvenih organizacij, da bi lahko v omejeni pristojnosti tudi one izvajale nadzor. Več razpravljalcev je izpostavilo drugačno prakso na tem področju v sosednji Avstriji in Italiji. Predlagali so enostavno »kopiranje« njihovih zakonskih rešitev v slovensko zakonodajo. Avstrijski motokrosisti prihajajo na divje vožnje na Pohorje, ker se v Sloveniji »bolj splača« tvegati kot v Avstriji, ki ima zelo strogo zakonodajo in visoke denarne kazni. In podobno velja za italijanske motokrosiste.

Predstavniki PU in LD so se zavzeli tudi za spremembo miselnosti in za boljšo okoljsko vzgojo mladine ter podprli pobudo, da bi o okoljski ozaveščenosti javnosti pripravili posebni projekt na ravni LZS. Ena od končnih ugotovitev posvetovanja je bila, da so rezultati ukrepanja policije in inšpekcije svojevrstni odraz stanja vseh družbenih subjektov, ki delujejo v naravnem okolju. In še zanimiv podatek – tudi policisti večkrat zaradi divjih voženj motokrosistov po Pohorju tudi sami »odskakujejo«, da ubežijo nesreči.

Dr. Marjan Toš

Foto: Božidar Kunej