Novice

Vsem lovskim družinam, ki bodo izvajale Interventni zakon o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave

19. julij 2019

Po sprejetju Interventnega zakona (ZIOMVN) se je nas obrnilo več upravljavk z vprašanji glede njegovega izvajanja in v njem napisanih določil.

Obrnili smo se na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je včeraj sklicalo sestanek predstavnikov lovske inšpekcije, Uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin in Lovske zveze Slovenije.

Foto: Štefan Vesel

Glede predvidenih kazni ob morebitni prekoračitvi dovoljene teže uplenjenega medveda je bilo oblikovano tolmačenje:

»V skladu z ZIOMVN je predvidena kazenska sankcija le v primeru, kadar izvajalec odvzema ne upošteva obsega in prostorske razporeditve odvzema iz narave (4. člen ZIOMVN) in načrta podrobnejše prostorske razporeditve odstrela živali po posameznih loviščih (10. člen ZIOMVN).

V praksi glede težnostne kategorije to pomeni, da je možnost sankcioniranja le kršitve razdelilnika, ki ga izdela Zavod za varstvo narave Slovenije (ZGS) v sodelovanju z Območnimi združenji upravljavcev lovišč (OZUL). Torej, če je v določeni lovski družini odvzet medved težje kategorije, kot je bila določena z razdelilnikom, naj ta lovska družina javi ZGS in OZUL, da pripravita nov razdelilnik v skladu z nastalo situacijo. Če ZGS v sodelovanju z OZUL pripravi nov razdelilnik po loviščih, izvajalec odvzema ne bo kršil razdelilnika.

Takšna fleksibilnost znotraj lovsko upravljavskega območja (LUO )je seveda mogoča do zaključne faze izvajanja ZIOMVN, ko prerazporeditve zaradi omejenega števila dovoljenih osebkov za odvzem niso več izvedljive. Takrat je pri odstrelu potrebna posebna previdnost, saj je v primeru kršenja težnostne kategorije in s tem veljavnega razdelilnika lahko sankcioniran lovec z globo v višini od 1.000 do 3.000 EUR. Pravna oseba ali odgovorna oseba pravne osebe za takšen prekršek ne mora biti odgovorna, razen v primeru krivdne odgovornosti, ko le-ta lovcu preko razdelilnika in prilog ZIOMVN dovoli ali naloži odstrel medveda.«

Glede ravnanja s kadavrom medveda, ki ni primeren za ljudsko prehrano, stroški odvoza in njegovega uničenja pa je bilo sprejeto sledeče stališče:

»V primeru najdenega poginulega medveda, lahko kadaver le-tega ostane v gozdu. Lovec naj o najdbi obvesti ZGS zaradi opravljanja predpisane izmere. V primeru povoza naj lovec kontaktira 112 oziroma NVI, ki na stroške Uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin opravi odvoz in uničenje kadavra. V primeru zastreljenega medveda lahko v skladu z veterinarsko zakonodajo trup ostane v lovišču ali pa se lovec odloči in ga pripelje v zbiralnico uplenjene divjadi. Enako naredi lovec tudi v primerih ustreljenega medveda (torej medved gre v zbiralnico uplenjene divjadi). Ko je medved enkrat v zbiralnici uplenjene divjadi, usposobljena oseba - lovski preglednik ali veterinar odloči ,ali je meso primerno za prehrano ljudi. Če je meso primerno za prehrano ljudi, gre lahko v prodajo,  nastali živalski stranski proizvodi (ŽSP)pa se lahko odstranijo kot ŽSP kategorije 3, v nasprotnem primeru pa se trup in deli trupa kategorizirajo kot ŽSP kategorije 2, ki ga odpelje koncesionar KOTO ali Nacionalni veterinarski inštitut. Stroške odvoza ŽSP iz zbiralnic uplenjene divjadi plača lovska družina.«

Ta pojasnila smo pridobili predvsem z namenom, da ne bi pri izvajanju zakona prišlo do različnih tolmačenj določil zakona.

LZS je preko svojih predstavnikov ob pripravi in sprejemanju Interventnega zakona na pristojnih odborih Državnega zbora preko svojih predstavnikov nasprotovala uvedbi nesorazmernih kazni v zakon in si bo še naprej prizadevala za odpravo nesmiselnih omejitev.

Lovska zveza Slovenije

dopis Vsem lovskim družinam

ZIOMVN