Tudi v letošnjem septembru (3. in 4. septembra) je Lovska zveza Slovenije, skupaj s Strokovno-znanstvenim svetom Lovske zveze Slovenije pripravila v Šolskem centru Grm v Sevnem pri Novem mestu že tradicionalne dvodnevne 3. LOVSKE DNEVE ali program strokovnih predavanj za lovce.  Povzetki bodo zbrani izšli v obliki posebne brošure, razprava, ki jo bo analiziral  strokovno-znanstveni svet, pa v obliki strokovnih zaključkov/sklepov.

Predavanja prvega dne (program sobota) so bila namenjena predvsem starešinam LD in širši lovski javnosti, zato  je lovska zveza Slovenije že pred poletjem povabila vsaj dva predstavnika iz vseh 416 lovskih družin. Drugi dan (program nedelja) je bil  namenjen strokovni ekološki  problematiki, za kar so z uvodnimi tematskimi predstavitvami poskrbeli    vidni  strokovnjaki s področja ekologije, biologije, gozdarstva, kmetijstva, veterine,  pa tudi  iz upravno-politične sfere, ki se ukvarjajo z vprašanji  naravovarstva. Ob letu gozdov je bila Izbrana vodilna tematika Živalstvo – bogastvo gozdov.

Po končanih predavanjih in razpravi prvega dne je bil v popoldanskih urah organiziran tudi skupni ogled 13. Evropskega prvenstva v oponašanju jelenjega rukanja, ki smo ga letos gostili mi v Kostanjevici ob Krki.

1.    dan


Naslednji predavatelj je bil Jože Seršen ZLD Prekmurje, z naslovom LOVSKI TABOR MLADIH (lovski tabor mladih), ki je podrobno predstavil in analiziral Lovski mladinski tabor v juliju, ki je bil na spletni strani (http://www.lovska-zveza.si/default.aspx?MenuID=2&EventID=72) in v dvojni številki revije Lovec že podrobno opisan. Na koncu je Jože Seršen predstavnikom drugih ZLD in LD nesebično  ponudil pomoč pri organizaciji tovrstnih programov na drugih območij Slovenije.

Predsednik Komisije za organizacijsko-pravna vprašanja pri Lovski zvezi Slovenije Niko Šuštarič je v svojem prispevku ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH (pričetek procesa za spremembo 14. člena zakona Kazenskega zakonika)(zakon kmetijska zemljišča1 in zakon kmetijska zemljišča2)na željo nekaterih ogorčenih lovskih organizacij razložil vzroke za začetek postopka za spremembo 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč (1993) ter razjasnil pravno ozadje problematike, ki se je začela marca 1993, ko so zemljišča, kot  prejšnja družbena lastnina, prešla  na  temelju zakonskih določil tega zakona pod lastniško pristojnost Sklada kmetijskih zemljišč RS. Posledica tega je, da je sklad lovskim organizacijam odvzel nekatere površine lovišč, ki so jih imeli dolga leta pred tem izključno za namene upravljanja divjadi.   Ker ZDLov-1  (2004) tega vprašanja ni ustrezno uredil, so zdaj zaradi podržavljenja takšnih zemljišč mnogi spori, v teh LD vladajo zato prizadetost in negotovost. Zaradi nepravičnih postopkov države pri urejanju lastništva in upravljanja takih zemljiščih, kjer ni pravilno upoštevana prava vloga tovrstnega lovskega upravljanja, ima dandanes  zaradi tega težave kar osemnajst  LD in ena  območna lovska zveza. Prizadete članice  so pravno službo LZS zaprosile za pravno pomoč in začetek pravilno vodenega postopka, ki bi dosegel spremembo omenjenega člena ZKZRS oziroma za  reševanje tovrstnih sporov  glede odvzetih zemljišč. Potrebne postopke so pripravljene  solidarno podpreti tudi  druge LD, ki nimajo takih težav. Ugotavlja se, da te površine še vedno služijo enakim namenom trajnostnega upravljanju z divjadjo in loviščem, za kar si bodo upravljavci prizadevali tudi v prihodnje.  Tudi na tem zboru so razpravljavci so zahtevali,  naj LZS poskrbi za dokončno ureditev premoženjsko pravnih  zadev, povezanih s takšnimi zemljišči, kar naj bi KOPV podrobno predstavila tudi v eni od naslednjih številk revije Lovec. Prav tako naj  bi zahtevali  za lovske organizacije uveljavitev predkupne pravice pri tovrstnih namenskih zemljiščih.

2.    dan
S svojim  odličnim uvodnim in tudi strokovno utemeljenim nagovorom, PESTER ŽIVALSKI SVET JE DOMA SAMO V OHRANJENIH GOZDOVIH (nagovor predsednika državnega sveta), je lovsko javnost presenetil mag. Blaž Kavčič predsednik Državnega sveta (tudi predsednik Kinološke zveze Slovenije ter dolgoletni kinološki funkcionar, strokovnjak in kinološki sodnik). Prav on je na tem posvetovanju jasno pokazal, da znajo, dokaj presenetljivo odkritje,  tudi nekateri zdajšnji vplivni politiki pravilno razumeti in  razložiti perečo globalno in lokalno naravovarstveno problematiko. Opozoril je  na globalno ogroženo stanje gozdov,  porečij in živalstva v velikih življenjskih biomih in ranljivih ekosistemih zaradi najrazličnejših neodgovornih in  človeških posegov, katerih  glavni namen in gibalo  sta mnogokrat žal le pridobitništvo in kapital. »To je zaskrbljujoče tudi pri nas, je opozoril,  kjer je zopet 70 % naših gozdov v privatni lasti zaradi česar je celostno upravljanje in gospodarjenje z njimi oteženo. Nadzor nad početjem je marsikje nezadovoljiv.  Pridobitniške težnje so marsikje zasenčile veliko bolj pomembno naravovarstvene vloge gozda, ki pa jih na srečo v nekaterih območjih Slovenije krepi naravovarstveni program Narava 2000,« je povedal.
 
Povezovalec dogodkov drugega dne je bil predsednik Strokovno-znanstvenega sveta Lovske zveze Slovenije prof. dr. Ivan Kos, ki je najprej predstavil predavatelje strokovnega dela, nato pa v svojem uvodnem  predavanju prisotnim v dvorani spregovoril o ZNAČILNOSTI GOZDNEGA ŽIVALSTVA NA OBMOČJU SLOVENIJE (predavanje Ivan Kos). Poudaril je izjemno gozdnatost Slovenije, kar se je postopoma razvilo v obdobju po ledeni dobi (obdobju 10.000–11.000 let. Strokovnjaki ocenjujejo, da so naši gozdovi med vrstno najbogatejšimi ohranjeni  dinarski (ilirski) bukovi gozdovi (25.000–30.000 vrst, čeprav imamo ljudje morda opravka le z nekaj desetimi, ki najbolj pritegnejo našo pozornost ). Slikovito je predstavil primer številčnosti risa v naših kraških bukovo-jelovih gozdovih in strig (stonog), ki živijo in lovijo svoj plen v opadu in v tleh istega območja ter opozoril »da se je potrebno zavedati, da tudi karizmatične živali kakršne so npr. ris, medved in volk živijo v zapletenem sistemu in da so prav tako odvisne  od obstoja in delovanja množice v vsakdanjem življenju prezrtih vrst.«
Dr. Miran Čas z Gozdarskega inštituta Slovenije je  predstavil VPLIV SPREMINJANJA PRETEKLE RABE TAL IN GOZDOV NA POPULACIJO GIBANJA IN MEDVRSTNE ODNOSE NEKATERIH ZNAČILNOSTI VRST GOZDNATE POKRAJINE (predavanje Miran Čas) v daljšem  minulem obdobju – kar bi lahko uporabljali kot izhodiščne ugotovitve  pri  zdajšnjem in prihodnjem načrtovanju upravljanja z divjadjo v gozdnem okolju. Na  temelju predstavljenih sprememb populacijske  dinamike in medpopulacijskih odnosov  je avtor predlagal, da bi   ugotovitve upoštevali kot kontrolno metodo pri načrtovalskih  ukrepih pri upravljanju z divjadjo in gozdom.

Naslednja predavateljica je bila dr. Ida Jelenko, ERICO Velenje, d.o.o., z Inštituta za ekološke raziskave, ki  je jedrnato predstavila zanimivo raziskavo VPLIV OKOLJA IN GOZDOV NA VELIKOST SRNJADI V SLOVENIJI (predavanje Ida Jelenko) na  temelju analize dolžine velikega števila levih čeljustnic srnjadi iz vse Slovenije. »Dolžina spodnje čeljustnice  mlajše srnjadi med ostalimi kazalci jasno odraža vpliv okoljskih dejavnikov, ki so vplivali na osebek v prvem letu in pol njegovega življenja,« je povedala raziskovalka. Meritve čeljustnic iz vseh slovenskih lovišč (odstrel 2007) so pokazale, da so najdaljše čeljusti srnjadi iz V Slovenije, sledi srednja Slovenija, najkrajše čeljusti pa ima srnjad iz JZ dela Slovenije.

Doc. dr. Boštjan Pokorny, ERICO Velenje, d.o.o., z Inštituta za ekološke raziskave, je v predavanju  POMEN SISTEMATIČNIH RAZISKAV DIVJADI ZA RAZUMEVANJE VLOGE ŽIVALSTVA V GOZDNIH EKOSISTEMIH IN ZA USTREZNO TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE S POPULACIJAMI (predavanje Boštjan Pokorny) spregovoril o pomenu sistematičnih raziskav divjadi  za razumevanje vloge živalstva v gozdnih ekosistemih in za ustrezno trajnostno upravljanje s populacijami v Sloveniji. V nadaljevanju je raziskovalec predstavil nekaj ugotovitev o pomenu pravilno zgrajenih ali ustrezno  preurejenih premostitvenih objektov za povezovanje populacij različno velike divjadi in zveri prek/pod avtocest(ami), pa tudi nove ugotovitve o selitvenih (migracijskih ) značilnostih pri divjih prašičih. Del omenjenih raziskav je bilo že predstavljenih tudi v glasilu Lovec.

Prof. dr. Gorazd Vengušt  z Inštituta za zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali, rib in čebel) je predstavil VZROKE IZGUB DIVJIH ŽIVALI ZARADI BOLEZNI V ODBODNJU 2005-2010 (predavanje Gorazd Vengušt ),  o čemer sta s kolegico dr. Diano Žele pred  nedavnim že objavila poročilo tudi v glasilu Lovcu.  Povedal je da v gozdnem prostoru »kljub navideznim ugodnim razmeram, negativni vplivi ožijo življenjski prostor in zmanjšujejo prehranske možnosti za divjad k čemur še več negativnih posledic prispeva tudi vnašanje nemira. Vse to preprečuje naravni življenjski ritem divjadi ali pa na kakršenkoli  drug način  povzroča  motnje pri divjadi ki vplivajo na splošno zdravje živali«.

Zbrane je pozdravila tudi mag. Kornelija Marzel, namestnica Varuhinje človekovih  pravic, ki je spregovorila o pravicah ljudi do zdravega okolja in vplivih kmetijskega (agrarnega) okolja na prostoživeče živalstvo ter izrekla pohvalo in priznanje lovski organizaciji in njenim partnerjem ter znanstvenim sodelavcem, ki se s skupnimi akcijami in dogovori zavzemajo za zdravo okolje divjadi in ljudi.

Andrej Andolšek z Kmetijsko-gozdarske zbornice Republike Slovenije je v prispevku z naslovom VLOGA KGZS PRI OHRANJANJU IN TRAJNI RABI ŽIVALSKEGA SVETA V GOZDOVIH  (predavanje Andrej Andolšek )najprej predstavil organiziranost in vlogo zbornice, ki je bila ustanovljena leta 2000 kot partner v odnosu do države in zastopa interese 110.000 lastnikov  kmetijskih zemljišč, opravlja pa tudi določena javna pooblastila. Nato je predstavnik KGZS izpostavil problematiko škode zaradi divjadi, po  mnenju KGZS nedorečene zadeve  v veljavnem lovskem zakonu. Kljub navzkrižnim interesom se zbornica zavzema za dobro sodelovanje z lovskimi organizacijami in lastniki zemljišč na terenu.

Jošt Jakša direktor Zavod za gozdove Slovenije, je najprej pohvalil  modre misli predhodnih razpravljavcev, še posebno mag. Blaža Kavčiča ter njegovo izraženo podporo v prid tesno sodelujoče gozdarske in lovske stroke pri dolgoročnem upravljanju z gozdom in divjadjo. V svojem prispevku z naslovom GOZDOVI IN GOZDARSTVO TER TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE GOZDOV (predavanje Jošt Jakša) je še dopolnil prejšnje razpravljavce in naše gozdove  označil  predvsem kot kulturno krajino in ne naravno krajino – plod dolgoletnega načrtnega strokovnega dela. »Slovenija je 3. v Evropi po največjem deležu gozdnatosti (63 – 66 % gozda), zato moramo gozd  razumeti kot povezano obliko najpopolnejših naravnih življenjskih sistemov s katero smo dolžni upravljati sonaravno in se od nje na osnovi mnogih raziskav neprestano učiti kako tudi v prihodnje z no pravilno ravnati, jo ohranjati in izboljševati njeno več-namenskost. Žal se je zavedanje o skupnem enovitem sistemu, kjer imata obe sestavini enakopravno vlogo uveljavila šele v zadnjih desetletjih, zato se pri nekaterih (tudi vplivnih) posameznikih obeh organizacij še vedno pojavljajo razmišljanja o ločeni obravnavi.«

Tadej Kogovšek iz Zavoda RS za varstvo narave je v svojem prispevku SISTEM VARSTVA NARAVE IN LOVSTVO predstavil zavod in  organizacijsko shemo služb (oddelkov)  ter povezave z ARSO pri MOP,  nato pa predstavil sistem delovanja zavoda kot državne ustanove, ki temelji predvsem na varstvenem delu v zavarovanih območjih. Povedal je, da dobro poznajo naravovarstveno vlogo našega lovstva, ki jo priznavajo  kot pomembno sestavino splošnega varstva narave. Zavedajo se, da so določila ZDLov - 1  naklonjena varstvu narave, programu Narava 2000 in varstvu naših izjemnih naravnih vrednot.

Mag. Janez Polanc  višji usklajevalec za gozdarstvo na Skladu kmetijskih zemljišč) je v svojem prispevku  DRŽAVNI GOZDOVI SLOVENIJE IN VARSTVO povedal, da je v zadnjih nekaj desetletjih globalno uničevanje gozdnih površin doseglo katastrofalne posledice, obenem pa so tudi ljudje spoznali svojo so-odvisnost od ohranjenosti celotnega ekosistema Zemlje. Osemdeset odstotkov kopenske biotske raznovrstnosti je v gozdovih. Na skladu ugotavljajo, da ima slovenska javnost naklonjen odnos do državnih gozdov oz., da se državljani večinoma zavedamo pomena državnih gozdov. »V Evropi«,  je predstavil najnovejše podatke, »zajemajo gozdovi 42 % površine; v državni lasti jih je 40 %. Z našimi državnimi gozdovi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (244.218 ha ali okrog 20 % slovenske površine), ki se nahajajo povsod v Sloveniji, največ pa jih je na območju dinarskega hribovja od Kočevskega roga do Snežniškega pogorja. Po končani denacionalizaciji naj bi jih ostalo še okrog 200.000 ha«. Sklad več kot 90 % državnih gozdov  oddaja v koncesijo   osemnajstim koncesionarjem, kjer dela opravljajo glede na vsakoletne razpise Sklada. Varovalni gozdov  je 20.380 ha, gozdnih rezervatov je 6.324 ha, ekocelic je 857 ali 2.818 ha (posebni zavarovani predeli, npr. gozdna mokrišča,    življenjski prostori ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, habitatnega drevja in zatočišč), gozdov, ki sodijo  med izločene površine Narava 2000, pa je 40 % državnih gozdov. Leta 2007 je sklad pridobil certifikat FSC, kar pomeni, da si prizadeva, da v državne gozdove ne bi vnašali in v njih uporabljali fitofarmacevtskih sredstev. Standardi FCS skrbijo tudi za zagotovitev pomembnih drugih zaščitnih zahtev, ki so povezane z varstvom gozdnega habitata, živalstva in biotske pestrosti, kar vse je povezano tudi z neprestano inšpekcijsko kontrolo. Na koncu je Polanc nanizal še podatke, da so »v obdobju od 2008  do 2010 v korist lovstva in divjadi financirali vzdrževanje 683,11 ha pašnikov in travnikov, 46,32 grmišč in obrežij, ureditev 12 ha vodnih virov in kaluž, osnovanje 4,7 ha novih pašnih površin za divjad in postavitev 181 gnezdnic za ptice« in svojo predstavitev končal z zagotovilom: »Trajnostno upravljanje z državnimi gozdovi je v sozvočju z varstvom narave saj upošteva  tako ekološko kot gospodarsko in socialno dejavnost gozda.«

V krajši razpravi, v kateri so z dodatnimi vprašanji sodelovali strokovnjaki nekateri lovci je bilo ugotovljeno, da se med lovci strokovnost veča in da dobiva svoje pravo mest o lovstvu; da prihaja do tesnejšega vsebinskega povezovanja tudi s strokovnimi inštitucijami in vladnimi službami. Razpravljavci so poudarili, da se moramo v lovstvu pri dogovarjanju z  drugimi uporabniki kulturne krajine predstavljati z dokazanimi ugotovitvami in dejstvi, ki nam jih lahko priskrbijo le znanstveno-raziskovalne institucij. Opozorjeno je bilo na nesorazmerne ukrepe in ocene posledic vnašanja soli v naravo in narejena primerjava negativnih vplivov (lovci: cestarske komunalne službe), na kar je bil posebej opozorjen predstavnik Zavoda za varstvo narave RS. Lovec iz  Ščavniške doline  je opozoril na ekološko katastrofo, ki se pojavlja v nekaterih ravninskih delih Slovenije pri regulacijskih in komasacijskih delih in ob vzdrževanju melioracijskih jarkov,  kar  je sicer že stara, a do danes še nerešeno ekološko vprašanje, s katerim naj se intenzivneje kot doslej   ukvarjajo službe ZVN RS.  Pridružil se  je tudi belokranjski lovec, ki je poudaril primere nevarnosti ekološko zelo spornega izpuščanja odpadkov   iz bioelektrarn v naravna vodovja v njihovem okolju.

po zapisu Borisa Leskovica povzela Tina Drolc