Medvedu se bomo lahko izognili, če bomo hodili po označenih poteh in pri tem občasno prevrnili kakšen kamen ali zlomili kakšno vejico na tleh. Medved namreč dobro sliši, še bolj voha in v primeru, da nas bo sam zaznal, se bo diskretno umaknil. Tukaj bi opozorili na kolesarje, ki so izredno hitri, pogosto je njihova vožnja tiha; s tem pa medveda nase ne morejo opozoriti in ga presenetijo.
 
Pomembno je tudi, da v gozdu vodimo psa vedno na povodcu, ne samo zato ker tako predpisuje zakon, ampak zato ker lahko odvezan pes v bližnji goščavi sreča medveda, se ga ustraši, pobegne pred njim in ga pripelje k nam pod noge.
 
Zelo pogost pri medvedih je poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Pogosti so primeri, ko so medvedji mladiči varno na drevesu (radi plezajo), človek pa stoji pod drevesom, in jih ne vidi. Pri tem prekine vez med mamo in mladiči. Tudi to dejstvo je lahko nevarna situacija za napad.

Opozorili bi še na čas, maja in junija, to je obdobje ko se medvedke začno pariti in zato odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem prav lahko zelo približajo človeku. Medvedka se praviloma pari vsaka tri leta.

Mnogi dvig medveda na zadnje noge sprejmejo kot znak napad. Vendar medved tako le bolje vidi po oklici, tako kot se tudi človek postavi na prste. Medved je na dveh nogah neroden, ni okreten in lahko naredi v takem položaju največ dva do tri korake.
 
V primeru, da se srečamo z medvedom pa se je potrebno vesti umirjeno – prisebno; ritensko in diskretno se mu umikamo, ob tem pa ga mirno opazujemo. Posebej opozarjamo, da ne smemo pobegniti, ker bi lahko medved v tem primeru menil, da naj sledi plenu (prožilni dražljaj zasledovanja). Prav tako mi ne obrnemo hrbta.
 
Ne nazadnje pa želimo na Lovski zvezi Slovenije opozoriti, da se bomo morali ljudje zavedati, da smo zgolj souporabniki prostora v katerem živijo tudi drugi ter da se moramo naučiti sobivati z njimi.

Tina Drolc