vstopna stran predstavitev LZS  dejavnosti  zakonodaja divje živali  lisjak za člane LZS  glasilo Lovec  koristne povezave
Novice

Pomembno srečanje podpisnic »trajnostne listine«
Ljubljana, 9. 4. 2014 – Na sedežu Deželne banke Slovenije so se včeraj srečali predstavniki nevladnih organizacij, podpisnic Dogovora o sodelovanju ...

več ...

Pomagali ste Luku in Maticu
V soboto, 22. marca 2014, so v Športni dvorani OŠ Ig za Luko in Matica zapeli in zaigrali Nuša Derenda, Eva Černe, lovski pevski zbori Dekani, Medvode ...

več ...

Slovenski lovci slavili v Celovcu
V Celovcu je potekal strokovni sejem lova in ribolova na katerem je sodelovalo 156 razstavljavcev iz šestih držav. 

več ...

Lovci, ribiči, taborniki in planinci po letih prizadevanj za ureditev omejevanja voženj v naravnem okolju enotni: tako vožnje z motornimi vozili kot tudi s kolesi morajo biti urejene z zakonom
Ljubljana, 25. 2. 2014 – Predstavniki Lovske zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije, Ribiške zveze Slovenije in Zveze tabornikov Slovenije, ki ...

več ...

Stopimo skupaj in pomagajmo pri odpravi posledic naravne nesreče!
Spoštovani,v takšnih razmerah, ki smo jim priča v zadnjih dneh ponekod po Sloveniji, je potrebna velika mera strpnosti in solidarnosti, tako do sočloveka ...

več ...

Nikar dodatno ne vznemirjajte divjadi!
Zaradi izrednih razmer v naravi naprošamo prebivalce, da naj nikar dodatno ne vznemirjajo divjadi in drugih prostoživečih živali, bodisi s sprehodi, ...

več ...

Risi v Sloveniji izumirajo!
Na spodnji povezavi si lahko ogledate predavanje o risu Tomaža Skrbinška v okviru TEDx predavanj. http://www.youtube.com/watch?v=jDpQXsvOJ8M

več ...

Nezakonit lov je treba takoj prijaviti pristojnim organom
Ljubljana, 10. 1. 2014 – Pri Lovski zvezi Slovenije obžalujemo, da kljub neprestanemu ozaveščanju in obveznemu izobraževanju lovcev znotraj članic ...

več ...

Kako ravnati, če najdemo poškodovano ali bolno divjad in v primeru trka?
Najdba poškodovane ali bolne divjadi Če najdemo poškodovano ali vidno bolno prostoživečo žival, lahko pokličemo 112, kjer jim povemo kaj in kje smo našli. ...

več ...

arhiv novic



Obvestila

Nabava, uporaba in posojanje lovskega orožja
Zaradi aktualnosti obravnavanih vprašanj glede uporabe in posojanja orožja s strani lovcev, pripravnikov in ne-lovcev turistov, objavljamo del dopisa MNZ ...

več ...

Pravilnik o Zelenem skladu LZS
V zavihku zakonodaja je objavljen Pravilnik o Zelenem skladu Lovske zveze Slovenije.Povezava na pravilnik

več ...

DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVK
Pristopna izjava


Zbiranje ponudb za odkup lovske hiše na Ljubljanskem vrhu
Obveščamo vas, da je Lovska zveza Slovenije (po 14. seje UO LZS od 18. 2. 2014) začela sprejemati nezavezujoče pisne ponudbe zaODKUP LOVSKE HIŠE (s pomožnim ...

več ...

AFRIŠKA PRAŠIČJA KUGA (APK)
Obvestilo uprave  RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin



Lovsko kinološke prireditve v letu 2014
Seznam prireditev


Preverjanje podatka o datumu vstopa članov
Na pobudo predsednika LZS, bo še v letošnjem letu obravnavana in verjetno tudi potrjena pobuda o dopolnitvi Pravilnika o podeljevanju lovskih odlikovanj ...

več ...

Realizacija odvzema divjega prašiča v letu 2013
Dopis MKO OZUL-om in LZS


PODALJŠEVANJE VELJAVNOSTI LOVSKIH IZKAZNIC
Pretekli torek smo imeli na MKO sestanek z direktorico direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, go. Anjo Zavrl Bogataj ter njenimi sodelavci, kjer ...

več ...

arhiv obvestil

divje živali | Veverica
 
Veverica (Sciurus vulgaris)

veverica.jpg

Opis
Veverica je eden naših večjih glodavcev. Prilagojena je življenju na drevju, kar je očitno po razmeroma drobnih kosteh in nesorazmerno dolgih zadnjih nogah. Vsi prsti, razen prednjega palca, so dolgi, z ostrimi kremplji. Poleti je hrbet rjavo rdeč, boki rdečkasti, trebuh pa bel. Košat rep je navadno temnejši od hrbta. Zimski kožuh je podobno obarvan, vendar so boki neredko srebrno sivi. Pozimi zraste na uhljih čop okrog 3 cm dolgih, temnih dlak. Barva je tudi v isti populaciji zelo spremenljiva. Nasploh so mlade živali temnejše od odraslih. Odrasla veverica tehta do 400 g.

Življenje
Na tleh, kjer se giblje z dolgimi skoki, se ne počuti varno. Dobro pleza in skače. Pri lovljenju ravnotežja si pomaga z repom. Zna tudi plavati. Aktivna je podnevi. Močno deževje zavre aktivnosti zunaj gnezda. Zime ne prespi in brez hrane ne vzdrži dlje kot nekaj dni. Iz vej si zgradi gnezdo, ki v premeru meri približno 30 cm. Gnezdo naredi v pazduhi veje, najpogosteje 8 m višje od tal, nikoli pa nižje od 3 m. Notranji prostor v gnezdu, ki meri v premeru 12-16 cm, si obloži z mahom, travami in drugim mehkim materialom. Lahko domuje tudi v drevesnem duplu. Polmer veveričinega okoliša meri do 500 m. V prehrani je predvsem rastlinojed; je sadje, semena in glive, pa tudi zelišča. Živalski del je v prehrani slabo zastopan, vključuje pa ptičja jajca, ptiče in žuželke v vseh razvojnih stadijih. Hrano tudi skriva, vendar so večje shrambe redke. Samci so spolno aktivni vse leto. Samice se začno pariti februarja. Brejost traja 36-42 dni, odrasla samica pa skoti dvakrat na leto. V leglu je 1-6 mladičev (navadno 3), ki so ob rojstvu goli in slepi. Samica jih doji 7-10 tednov. Mladiči so spolno zreli z dopolnjenim prvim letom starosti in le izjemoma že pri starosti 6 mesecev. V ujetništvu je življenjska doba 10 let, v naravi pa 5-6 let. Odrasle veverice pleni le malo plenilcev (kune, divja mačka), mlade pa so pogosto plen lisic, ujed in sov.

Življenjski prostor
Veverica je gozdna vrsta. Pri nas jo najdemo v vseh tipih gozdov, od iglastih in mešanih do listnatih. Najbolj ji ustrezajo večje sklenjene gozdne površine, ki merijo najmanj 50 ha. Občasno se seli tudi v pas ruševja.

Razširjenost v Sloveniji
Splošno je razširjena od jadranske obale do ruševja.

Razširjenost
Gozdnata območja palearktične Evrazije. Na jugu živi do Sredozemlja, južnega Urala, Altaja, osrednje Mongolije, Mandžurije in Koreje. Od japonskih otokov živi samo na Hokaidu.

Variabilnost in podvrsta
Variabilnost barve, ki je pri veverici zelo velika, je v Sloveniji slabo poznana. Pri nas razlikujemo dva barvna tipa, rdečega in temnega. V osrednji Sloveniji in Dinaridih prevladujejo temne veverice. Rdeče obarvane veverice so pogostnejše v nižinski vzhodni Sloveniji.

Status: stabilen, popolnoma zavarovana vrsta

 
Prijava

Uporabnik:


Geslo:





Lovne dobe

Ur. l. RS, št. 101/2004

 Srna

 Navadni jelen

 Damjak

 Muflon

 Gams

 Kozorog

 Divji prašič

 Poljski zajec

 Kuna belica, kuna zlatica

 Jazbec

 Lisica

 Rakunasti pes (enok)

 Navadni polh

 Alpski svizec

 Pižmovka

 Nutrija

 Fazan

 Poljska jerebica (gojena)

 Raca mlakarica

 Šoja

 Sraka

 Siva vrana